Premier Papue Nove Gvineje, James Marape, je napovedal, da bo leto 2026 ključno za izpolnitev obljub pred volitvami leta 2027. Od voditeljev in javnih uslužbencev pričakuje pospešeno delo pri doseganju zastavljenih ciljev. Podobno je italijanska premierka Giorgia Meloni opozorila svoje osebje, da bo leto 2026 še zahtevnejše od leta 2025.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je opozorila, da bo leto 2026 še težje od leta 2025 in bo zahtevalo maksimalen trud vseh.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je danes sestal s papežem Levom XIV v Castel Gandolfo blizu Rima. Papež je po srečanju pozval k dialogu za pravičen mir v Ukrajini.

Evropski voditelji so poudarili ključni trenutek za povečanje podpore Ukrajini in pritiska na Rusijo, da bi končala vojno. To se je zgodilo po tem, ko je Donald Trump kritiziral Zelenskega, češ da ni prebral ameriškega mirovnega načrta. Srečanje Zelenskega z evropskimi voditelji je potekalo v prizadevanjih, da se prepreči enostranski dogovor, ki bi nagradil Moskvo za njeno agresijo v Ukrajini.

Članki obravnavajo različne vidike italijanske politike. Prvi se osredotoča na vpliv progresivne struje v ekipi predsednika Mattarelle, drugi analizira, kako je e-pošta v aferi Quirinale bolj škodljiva za Elly Schlein kot za Giorgia Meloni, tretji pa poudarja stabilnost odnosov med predsednikom Mattarello in premierko Meloni, kljub poskusom sejanja spora.

V Italiji se pojavljajo napetosti med različnimi političnimi akterji. Antonio Di Pietro in Stefania Craxi sta se znašla na isti strani glede pravosodja, kar je nenavadna zgodovinska ironija. Galeazzo Bignami iz stranke Fratelli d'Italia kritizira Quirinale (predsedniška palača) zaradi domnevnih načrtov za spodkopavanje vlade Giorgie Meloni. Trdi, da svetovalec predsednika Mattarelle, Francesco Saverio Garofani, spodbuja »providencialne pretres« za preprečitev zmage desnice na naslednjih volitvah. Quirinale te obtožbe zavrača kot »ridikule«, vendar napetosti med stranko Fratelli d'Italia in predsednikom ostajajo visoke. Članek tudi poudarja poskuse prikrivanja teh političnih spletk.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izrazila nezadovoljstvo zaradi zvišanja plače predsedniku Cnel-a, Renatu Brunetti. Do zvišanja je prišlo zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki je odpravilo zgornjo mejo 240.000 evrov za plače javnih uslužbencev. Meloni meni, da je odločitev o zvišanju neprimerna in je ne podpira.

General Osama Njeem Almasri je bil aretiran v Tripoliju na podlagi obtožb o mučenju in umoru. Libijski mediji so poročali, da je bil Almasriju odrejen pripor in bo predan sodišču. Obtožen je, da je storil umore v zaporu Mitiga.

Po zavrnitvi Računskega sodišča glede financiranja mostu čez Messinsko ožino je premierka Giorgia Meloni sklicala nujni sestanek vlade. Salvini je napovedal nadaljevanje projekta in zagotovil, da bodo odgovorili Računskemu sodišču točko za točko. Zatrdil je, da so določili naslednje korake, vključno z obravnavo na Svetu ministrov, in da bo kolege obvestil o nadaljnjih postopkih za zagotovitev potrebnih sredstev. Salvini je poudaril odločenost, da bo projekt realiziran in bo pustil trajen pečat.

Italijanska premierka Giorgia Meloni se je znašla pod pritiskom zaradi domnevnih neposrednih stikov z Donaldom Trumpom glede trgovinskih sporazumov med Italijo in ZDA, ki bi obšli Evropsko unijo. Poslanec De Cristofaro je zahteval pojasnila v parlamentu, medtem ko je Evropska komisija poudarila usklajevanje z Rimom glede morebitnih ameriških carin na testenine. Viri iz Palazzo Chigi so poskušali umiriti polemike, ki jih je sprožil video, ki ga je objavil Trump, saj je trgovinska politika v pristojnosti Evropske komisije.

Desnosredinska koalicija je potrdila Edmonda Ciriellija (FdI) za kandidata v Kampaniji, Luigija Lobuona, civilnega kandidata blizu stranki Forza Italia, za Apulijo in Alberta Stefanija za Benečijo. Dogovor so dosegli ob robu srečanja o proračunu. V Lombardiji bo kandidat tisti, ki bo dobil največ glasov.

Francoski premier François Bayrou je Italijo obtožil davčnega dampinga, ker naj bi s posebno politiko privabljala bogate tujce in s tem škodovala Franciji. Italijanska vlada se je na te obtožbe nemudoma odzvala in jih označila za neutemeljene. Davčni damping se nanaša na prakso, ko država ponuja davčne ugodnosti tujim državljanom ali podjetjem, da bi jih privabila na svoje ozemlje, kar lahko izkrivlja konkurenco in povzroča nezadovoljstvo v drugih državah.

Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je ponovila zaskrbljenost zaradi morebitnega padca francoske vlade in poudarila, da bi to imelo negativen vpliv na gospodarstvo. V izjavi za francosko radijsko postajo Radio Classique je izjavila, da odkar je prevzela položaj predsednice ECB, opaža, da imajo politična tveganja jasen vpliv. Izključila je tudi možnost, da bi Francija prišla pod nadzor Mednarodnega denarnega sklada (IMF).